Kë’ëm ääw kë’ëm ayuujk jëts kë’ëm wënmää’ny

Kë’ëm ääw kë’ëm ayuujk jëts kë’ëm wënmää’ny: mä ja kë’ëm tsënää’yën myëjjë kyajaa’ë

Jaapyë: Lilia Pérez Díaz[1]

Yë kë’ëm ääw ayuujk yëk anëwejëp ku nmujtsk’äjtën, jate’en nyee’kyën ntsëëjkyën

Yë ääw ayuujk miti ja ntäk’amëj ja ntety’amëj të xuk mëtää’nyën, miti atëm nkë’ëm ayuk’äjtyën, yë’ëte’en ë të nja pawënmay jëts kë’ëm nmëjpëktääjkën, kë’ëm nyëk janytsyë’an nyëk kajaa’ë’an; sä yë nmëku’uktëjk wyä’äntë miti yë ëxpëjkën nyë ëxpëjkëtëp ku ja ne’ekë y’ëyë jëts ja mutsk unä’äk yikxon tyëk yujtët ku jam ëxpëjktääjjotp ja tyääk ja tyeety kyexyëtë, jamts ja’ pën yä’ät wënmää’ny kya mëpijkypynyëm, jëts may ja wënmää’ny myiny ku ja akäts ayuujk tyimy y’ëëyëp, ja amëxän kuwänë ja mutsk unä’äk jam yëk yujtëp ëjxpëjktääjjotp, ëy ja ka’ tjanëmatowtë jëts ja akuwänë tyimy yëk ta akuwänëtë jets ja tyëk yujtët. Tijts tuu’nëyëp?, ka’a ja mutsk nayëte’en tnëmatëy, jëts nukë tkäjpxëmpejt’ett pënë ti ja yëk ëxpëjkpë tukmatoo’ëyëp, tuk ejxëyëp.

Ja’atsën ja ëy ku ja mutsk ja kyë’ëm ääw kyë’ëm ayuujk t’anëwejë, jëts ka’ jatëkoojk tsyeptä’äky ku ja kyë’ëm mëku’uk tka uk nëmatoonë.

Jäjtp jëte’en yä’ät jate’en, n’ijxyëm atëm yë jam nkäjpkëjxptë.

Sutsë’amypy yë kë’ëm tsënää’yën ëtya’aky tyëkëënyë, kya uk yëk tsojknë kya uk yëk mëj’ejxnë (ja näjxk ja tëjkëk)

Jäjtp tyimy myawyeen ku ja mëku’uktëjk tsyoontë jam kyäjpkëjxp jëts apiky pyujx apiky kyäjp nyëjkxnëtë, jam pën tunk’ëxaapyë tsoo’np jamts pën ja ëxpëjkën nyëtsoo’nëp; ku ja majää’ytyëjk ojts tsyoo’n’ukwä’äntë jëts ja amëxänkäjpxk kya yëk jaty, jëts ja jää’y ojts wyënmaytyë: “pënë yë ka amëxänkäjpxk ë nyëk tana’ejxp, wënets ëjts ja n’ayuujk nka uk käjpxnët”, jate’ents may ja jää’y ja y’uu’nk ja y’unä’äk tka uk tukkäpxnëtë jëts jate’en ja ayuujk tyëkëënyë, kuts ja wyëmpejtnëtë jam kyäjpkëjxp, nayë ka’ ja jam ni sutsë’amypy tka käjpxtë, pën jate’en të tyimy yjätnëtë, yë nmëku’uktëjktë ëxem tukyo’om, jëts yë anykyupäjkpëttë.

Ëxämën jatëkoojk ja wënmää’ny myiny ku ja kë’ëm tsënää’yën yëk pawënmaanyë, jëts ja yëk mëjäwë yëk mëjpëktä’äky; ku nayëte’en ja ayukjää’ytyë miti ya nëwiiny tsënaatyëp jëts ja ayukjää’ytyë miti ja näxwii’ny tsënaatyëp, të npayë’ënyë’an jëts ja akätstëjk twëntsë’ëkëtet atëm ja ntsënää’yën, jëts ka’ yë’ëkëjxp nyëk wenk’ejxën nyëk mutsk’ejxën ku ja nkë’ëm ayuujk nkajpxyën; ëmyää’ë, jam kë’ëm käjpkëjxp uk jam akäts kyäjpkëjxp.

Wan yë nkë’ëm tsënää’yën tyëk mëjë’an tyëk kajaa’ë’an ¿sutso?

Jawyeen npawënmää’yën, nyëktëë’ën nyëk në’amtoo’wë’an.

yikxon npawënmakyëtääjkën sutsë’amypy ja njujky’ätën ntsëjkyën, yë’ëku jam nayëte’en ja wënmää’ny uk ja tsënää’yën miti ëxwitsy tsyëjkypy, jëts ëy tsuj ntsënää’yën ntänää’yën, sä ja të’ëxyëjk ojts tjaatyäntë miti Zapatistas natyejëyëtëp, ku jam ja të’ëxyëjk ja y’ääw y’ayuujk kya yëk mëjpëktä’äky uk jam ja nääjx ja käm ja’ayë ja kuyää’y yëk mo’otë jëts ja tëxyëjk ka’ jakëxp ku jëte’en ja kya matsyëy. Patsts yë yikxon pawënmay tsëk nayëte’n sutsë’amypy ja käjp tsënää’yën yëk tsëky.

Wan tjaatyää’nyën yë nwënmää’ny yë ayuujk. Ku ëjts ojts ja n’ëxpëjkën jam mëj’ëxpëjktääjkjotp nyëk këxwännë jëts ë npawënmää’y: ¿jatijts ëjts jëte’n nka jä’äy ayuujk yë nëky miti yë akäts y’amëtootëp jëts ëts ja “n’titulo” nyëk mo’ot? Pë kyëm ayuujktsyë jää’y xyëmë yëk tuntëp`ku yë mä nyëjkxtë, jëts ëjts ja nyëk ëxpëjkpë ojts nmëët matyä’äky, jate’en ëts ja nëmää’y ku ja tsojkën nmëët’aty jëts ëts ja nëky nkë’ëm ayuujk njä’ät.

Ojts ja tkupiky, patsts ëjts yë nnëky jate’en të njä’äy. Mä ëjts ojts ja nkë’ëm tsënää’yën ja nmëku’uktëjk ja tsyënää’yën në’ëxpëkë jëts jate’en kë’ëm yikxon njaak jääkyukë’an sutsë ja tsënää’yën tyëk’äjts’ati’itsy ku ja meeny yëk nëtsëëny, uk ja ëxpëjktääjk jam kya ity käjpkëjxp jëts kuwänë jam akätsjotp uk apiky kyäjp yëk nënijkyxy.

Najäwë ja apiky tsyënää’yën npëjkën, ku ja akäts wënmää’ny nayëte’en npäâjtyën jam mää ka mää, jajp ja pujjëtypy kyaxi’iky uk ja nwën’ijxyën jam akätsjotp, jëts ja nukë tyëm pyapëjkën, ka’ ja tyimy ëëyëmyë, kuwänë npawënmääyën miti nyëk tunkpääjtën, miti xputëjkë’an jëts ja nkë’ëm ja’ nyëk mëjtëjkë’an nyëk kajaa’ë’an.

Pën jam ëxpëjktëp apiky jakam wan tyëk yujtë nayëte’en ja ayukjaaky jëts jate’en ja nkë’ëm ayuujk njaatyäänën, uk ja n’ëxpëjkën pënë ti jam tu’uk ja tu’uk nyë’ëxpëjkëp, jëts jate’en tnëkäjpxt tnëmatyä’äkt. Wan nutuki’iyë tnëmatëë’yën ja akäts ja wyënmää’ny nayëte’en.

Jate’en yë kë’ëm tsënää’yën yëk pamay yëk patäjy

Wan yë napyukäjpxë napyuxeekë tnaxy

---

[1] Xaamkiixy, jam ë të n’ëxpiky mëj’ëxpëjktääkjotp mä txëëwë amëxän “Universidad Autonoma Metropolitana” jam nëwemp. Të nyëk kixy ja ëxpëjkën jëts ë të npëtsimy “Antropologa Social”.